pólbóg — á [u̯b] m, mn. pólbogóvi; im., tož. dv. pólbogóva in pólbogá (ọ̑ ọ̑) 1. mitol. bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti: pragozdni Indijanci so raziskovalce imeli za polbogove; bogovi in polbogovi / polbog Prometej heroj 2. ekspr. človek,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
półbóg — m III, DB. półbógboga, N. półbógbogiem; lm M. ci półbógbogowie a. te półbógbogi «w mitologii greckiej: potomek bogów z ich związków ze śmiertelnikami; bohater zaliczony w poczet bóstw; heros» … Słownik języka polskiego
bohater — m IV, DB. a, Ms. bohatererze; lm M. owie a. bohatererzy, DB. ów 1. «ten, kto odznaczył się męstwem, niezwykłymi czynami, ofiarnością dla innych» Bohater ostatniej wojny. Bohater narodowy. ◊ Cichy bohater «ktoś, czyje męstwo, ofiarność pozostają… … Słownik języka polskiego
heros — m IV, DB. a, Ms. herossie; lm M. owie a. i, DB. ów «w mitologii greckiej: bohater, który dzięki swym niezwykłym przymiotom został zaliczony w poczet bóstw; półbóg» ‹gr.› … Słownik języka polskiego
herój — a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika